Nezdravljen gingivitis napreduje v parodontitis. Pri parodontitisu sta poleg dlesni vnetno poškodovana tudi kost in zobni ligament. Ob tem je značilen propad povezave med zobno korenino in tkivi, ki korenino obdajajo in sidrajo v kost. Posledica je nastanek obzobnih žepov. Glede na to, koliko kosti je prizadete, govorimo o začetni, zmerni ali napredovali obliki parodontalne bolezni. Neprepoznana in nezdravljena bolezen poteka kronično, kar pomeni, da počasi napreduje in obzobni žepi se poglabljajo. Po več letih, običajno pa desetletjih, napredovanja in propadanja obzobnih tkiv se zobje začnejo premikati, izraščajo, postanejo majavi in lahko tudi spontano izpadejo. Poleg bakterij v zobnih oblogah, ki so primarni dejavnik, ki sproži vnetje in razgradnjo obzobnih tkiv, na razvoj in napredovanje parodontalne bolezni pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so kajenje, sladkorna bolezen, psihični stres in genetski dejavniki. V klinični praksi to pomeni, da manjša količina zobnih oblog pri rizičnih pacientih lahko povzroči večjo poškodbo obzobnih tkiv kot pri pacientih, ki nimajo pridruženih sistemskih bolezni, niso podvrženi stresu in ne kadijo. Agresivni parodontitis je zelo redka oblika parodontalne bolezni. Prizadene le 1 % ljudi in pogosto povzroči izgubo zob že pred 30. letom starosti. V nekaterih primerih je genetska, mnogokrat pa se vzroka zanjo ne odkrije. Pacienti z agresivnim parodontitisom imajo navadno zelo dobro ustno higieno in do poškodbe pride že ob minimalni količini zobnih oblog.
