Ali je endodontsko zdravljenje uspešno?

Uspešnost endodontskega zdravljenja je odvisna od bolezenskega stanja zobne pulpe in predvsem od periapikalnega statusa oz. prisotnosti granuloma ob korenini. Uspešnost zdravljenja zob, pri katerih je bila zobna pulpa še vitalna, in zob, pri katerih granuloma še ni videti, je okoli  95-odstotna. Uspešnost zdravljenja zob, pri katerih se je granulom že razvil, ali zob, ki so enkrat že bili zdravljeni, pa je od 75- do 85-odstotna. Manjša uspešnost ponovnega zdravljenja je najverjetneje posledica postopkovnih zapletov, perforacij korenine, fistule in velikosti granuloma. Natančno in ustrezno endodontsko zdravljenje zoba je zato zelo pomembno že takoj na začetku.

Kdaj je treba endodontsko zdravljen zob dokončno oskrbeti?

Endodontsko zdravljen zob je treba čim prej dokončno oskrbeti. Predlagamo, da najkasneje v dveh tednih po končanem endodontskem zdravljenju obiščete svojega zobozdravnika, ki bo endodontsko zdravljeni zob ustrezno oskrbel s plombo, overlejem ali prevleko. Tesna zapora kronskega dela zoba je zelo pomembna za dolgoročno uspešnost endodontskega zdravljenja.

Ali imam po endodontskem zdravljenju garancijo?

V medicini garancija žal ni mogoča, ker na razvoj nove bolezni predhodno zdravljenje nima vpliva. Infektolog ne more jamčiti, da se bakterijska pljučnica nikoli ne bo ponovila, čeprav je pacient prejel antibiotično zdravljenje. Vsakdo, ki pri endodontskem zdravljenju ponudi garancijo, pacienta zavestno zavaja. Vztrajno, natančno in odgovorno klinično delo, ki poleg endodontskega zdravljenja vključuje tudi redne kontrole, omogoča predvidljivo uspešnost zdravljenja in dolgoročno preživetje zoba.

Ali je vstavitev implantata boljša alternativa kot ponovno zdravljenje?

Sistematični pregledni članki pokažejo, da po šestih letih ni razlike v preživetju endodontsko zdravljenega zoba in implantata.  Če pa je endodontsko zdravljen zob dokončno oskrbljen s prevleko, ima po 10 letih enako preživetje kot implantat. Preživetje samo zato ni ključni dejavnik pri odločitvi o izboru zdravljenja. Ta mora biti individualna, temeljiti mora na ustrezni klinični presoji in mora slediti pacientovim željam, ki se lahko oblikujejo le na osnovi ustreznih podatkov.

Če oba postopka primerjamo s cenovnega vidika, ugotovimo, da ponovno endodontsko zdravljenje stane manj kot ekstrakcija in implantat. Pomembno pa je upoštevati, da število potrebnih pripravljalnih postopkov pri obeh zdravljenjih tudi vpliva na končno ceno storitve (podaljševanje klinične krone, apikotomija, ortodontska ekstruzija, dvig sinusnega dna, kostna avgmentacija, kostna distrakcija).

Odločujoč dejavnik pri izboru zdravljenja je tudi pacient. Zelo pomembno je, kakšno je njegovo zdravstveno stanje. Ali ima kakšno sistemsko bolezen, se morda zdravi z bisfosfonati, ima zmanjšano imunsko odpornost, kakšna je njegova ustna higiena in ali je kadilec. Podatki iz literature kažejo, da slaba ustna higiena in kajenje zmanjšujeta možnosti za dolgotrajno preživetje implantata.

Pomemben dejavnik za odločitev o zdravljenju pa je zob, ki ga je treba ponovno endodontsko zdraviti. Zanima nas, kako velik je granulom ob korenini zoba, kakšna je biološka vrednost korenine, kakšen je parodontalni status, količina preostale zobne krone, ali zob potrebuje še dodatne pripravljalne postopke (podaljšanje klinične krone, ortodontski vlek), kje je zob v zobnem loku in ali bo na zobu še mogoča nadaljnja protetična oskrba.

Pri odločitvi za posamezno vrsto zdravljenja sta najpomembnejša komunikacija in zaupanje zobozdravniku. Izbira zdravljenja naj temelji na znanstveno podprtih smernicah. Dolžnost zobozdravnika je, da predstavi različne možnosti oskrbe, pri čemer izbrano zdravljenje zagotovi najboljši videz, funkcijo in ugodje pacienta.

Implantat ni nadomestek zoba, ampak je le alternativa oskrbe nastale vrzeli. Cilj zobozdravstvene oskrbe je s preventivnimi in obnovitvenimi postopki ohraniti naravne zobe. S sodobnimi diagnostičnimi postopki lahko postavimo pravilno diagnozo in se tako izognemo nepotrebnim posegom ter lahko  pacientom predlagamo najboljše zdravljenje.

Katere možnosti obstajajo poleg endodontskega zdravljenja?

Včasih zaradi predhodnih postopkovnih zapletov, neprehodnih koreninskih kanalov ali oteženega dostopa ponovno endodontsko zdravljenje ni mogoče. V takih primerih je utemeljen kirurški pristop. Če odstranimo le eno korenino skupaj z granulomom, poseg imenujemo hemisekcija oz. amputacija. Če odstranimo vršiček korenine skupaj z granulomom, pa se poseg imenuje apikotomija. Kadar izčrpamo vse terapevtske možnosti ali pa je korenina počena, je treba zob žal izpuliti.

Ali je ponovno endodontsko zdravljenje zame res najboljša odločitev?

Enostavnega odgovora na to vprašanje žal ni. Zaradi tehnološkega napredka, sodobnih tehnik in materialov ter predvsem možnosti natančnejše diagnostike v zadnjem času lahko predvidljivo endodontsko zdravimo tudi zahtevnejše klinične primere kot nekoč. Načrtovanje ponovnega endodontskega zdravljenja mora biti individualno. Na prvem pregledu ocenimo biološko vrednost zoba. Kadar je biološka vrednost zoba ustrezna (razmerje krona – korenina, količina kronskega dentina, ustrezen parodontalni status), predvsem pa, kadar ugotovimo, da s posegom lahko izboljšamo klinično sliko in funkcionalnost zoba, je ponovno endodontsko zdravljenje nedvomno ustrezna odločitev.

Kako poteka ponovno endodontsko zdravljenje?

Dostopna pot do koreninskih kanalov pri ponovnem endodontskem zdravljenju velikokrat poteka skozi že narejene prevleke, ki se žal velikokrat kljub pazljivemu delu lahko poškodujejo. Če je predhodno polnjena zobna korenina ojačana s koreninskim zatičkom, ga moramo pred posegom odstraniti, kar je lahko zelo zahteven in dolgotrajen postopek. Prvi korak je odstranjevanje stare polnitve, kar je zelo zahtevno in zamudno. Sledita čiščenje in dezinfekcija koreninskih kanalov. Notranjost zoba natančno pregledamo z mikroskopom. Pri tem lahko odkrijemo morebitne dodatne koreninske kanale, poke korenin ali različne patološke procese (zunanjo ali notranjo resorpcijo korenine, perforacijo korenine), ki zahtevajo zdravljenje. Po odstranitvi infekta koreninske kanale z bioaktivnimi materiali hermetično zatesnimo. Natančnost in ustreznost polnitve takoj preverimo z rentgenskim slikanjem. Predlagamo, da najkasneje v dveh tednih po končanem ponovnem endodontskem zdravljenju obiščete svojega zobozdravnika, ki bo endodontsko zdravljeni zob ustrezno oskrbel s plombo, overlejem ali prevleko. Tesna zapora kronskega dela zoba je zelo pomembna za dolgoročno uspešnost endodontskega zdravljenja.

Kdaj je potrebno ponovno endodontsko zdravljenje?

Ponovno endodontsko zdravljenje je potrebno, če prvo endodontsko zdravljenje ni bilo uspešno. Najpogostejši razlogi za neuspešno endodontsko zdravljenje so neodkriti koreninski kanali, nezadostno odstranjen bakterijski infekt  iz koreninskega kanala in neprimerna zapora kronskega dela zoba. Če zob ni bil pravočasno dokončno oskrbljen, lahko zaradi začasne netesne zapore pride do vdora bakterij v koreninske kanale. Pogosti viri okužbe zdravljenega zoba so tudi sekundarni karies, odcementirana prevleka ali počena plomba.

Kako poteka endodontsko zdravljenje?

Na zob najprej namestimo zaščitno gumijasto opno, ki zagotavlja delo v suhem okolju, prepreči vdor sline v delovno polje in zdrs instrumenta v prebavno ali dihalno pot. S posebnimi instrumenti pod povečavo z mikroskopom poiščemo koreninske kanale. Morfologija kanalov je zapletena, zato je diagnosticiranje vseh koreninskih kanalov v zobu ključno za uspešno endodontsko zdravljenje. Število koreninskih kanalov pogosto ni enako številu korenin. Iz koreninskih kanalov najprej odstranimo z bakterijami okuženo vnetno spremenjeno zobno pulpo. Sledi mehanska priprava koreninskih kanalov, pri čemer jih z ročnimi in strojnimi instrumenti obdelamo. Primeren volumen kanalov omogoča, da jih s sredstvi za dezinfekcijo temeljito očistimo vse do konca. Pri tem uporabljamo sodobno tehnologijo in tehniko, ki tudi zagotavljata uspešnost endodontskega zdravljenja. Največkrat nato vstavimo medikamentozno pasto, ki pripomore k še boljši dezinfekciji koreninskih kanalov. Ob naslednjem obisku najprej medikamentozno pasto odstranimo in nato koreninske kanale z bioaktivnimi materiali hermetično zatesnimo. Tako preprečimo ponoven vdor bakterij v  prostor, kjer je bila prej zobna pulpa. Natančnost in ustreznost polnitve takoj preverimo z rentgenskim slikanjem. Predlagamo, da najkasneje v dveh tednih po končanem endodontskem zdravljenju obiščete svojega zobozdravnika, ki bo endodontsko zdravljeni zob ustrezno oskrbel s plombo, overlejem ali prevleko. Tesna zapora kronskega dela zoba je zelo pomembna za dolgoročno uspešnost endodontskega zdravljenja.

error: Content is protected !!